Trump potuje na obisk k Šiju. Kdo drži močnejše karte?

Po skoraj desetletju od zadnjega obiska na Kitajskem bo ameriški predsednik Donald Trump v sredo obiskal Peking, kjer ga bo na tridnevnem srečanju gostil kitajski predsednik Ši Džinping. Trumpova administracija obljublja sklepanje poslov med dvema največjima gospodarstvoma sveta: na mizi so trgovinska vprašanja, umetna inteligenca, vojna proti Iranu in vprašanje Tajvana.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek potrdilo datume in okvirni program Trumpovega obiska. Ameriški predsednik bo v Peking prispel v sredo zvečer. V četrtek se bo po uradnem sprejemu sestal s Šijem, nato pa še enkrat v petek na delovnem kosilu pred odhodom. Na obisku ga bo spremljala delegacija 16 vodij ameriških podjetij, vključno z nekaterimi znanimi milijarderji: prvi mož Tesle Elon Musk, glavni izvršni direktor Appla v odhodu Tim Cook in ustanovitelj BlackRocka Larry Fink. Zastopani bodo tudi izdelovalec letal Boeing, banki Citigroup in Goldman Sachs, ponudnika plačilnih kartic Visa in Mastercard, agroživilski velikan Cargill in tehnološka družba Meta. V zadnjem trenutku se je delegaciji pridružil tudi glavni izvršni direktor vodilnega proizvajalca čipov Nvidia Jensen Huang, ki ga sicer ni bilo na prvotnem seznamu potnikov.

Srečanje prihaja po burnem letu 2025, ki ga je zaznamovala Trumpova aprilska carinska vojna s Kitajsko in drugimi trgovinskimi partnericami. To je bil Trumpov drugi poskus carinskega obračuna z glavno geopolitično izzivalko, ki pa je naletel na bolj pripravljeno in bolje pozicionirano tekmico kot v njegovem prvem mandatu.

Oktobra lani je sledilo začasno premirje, po srečanju med Trumpom in Šijem v Južni Koreji. Premirje je zdaj na preizkušnji, med drugim zaradi ameriško-izraelske vojne proti Iranu, s katerim Kitajska kljub ameriškim sankcijam še naprej sodeluje, predvsem z nakupi nafte.

Pred Trumpovim prihodom v Peking se bo ameriški finančni minister Scott Bessent v sredo v Seulu sestal s kitajskim kolegom He Lifengom za zadnja usklajevanja pred državniškim vrhom.

Močnejše karte Kitajske

Trump je trgovinsko vojno s Kitajsko sprožil že v svojem prvem mandatu leta 2018, ko je volilcem obljubljal vrnitev proizvodnih delovnih mest v ZDA in zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja. Čeprav je Kitajska odgovorila s povračilnimi carinami, je bil to precej nepričakovan udarec za državo, katere gospodarska rast je zaradi šibke domače potrošnje, visokega javnega dolga in krize v nepremičninskem sektorju odvisna zlasti od izvoza. Pri tem se je najbolj zanašala na visoko kupno moč ameriških potrošnikov.

Tudi Trumpov naslednik, demokrat Joe Biden, ni zrahljal carinskega režima. Na področju nekaterih tehnologij ga je celo zaostril; med drugim je carine na kitajska električna vozila postavil pri 100 odstotkih in s tem kitajskim proizvajalcem efektivno blokiral dostop do ameriškega trga.

V drugem Trumpovem mandatu je bila Kitajska bolj pripravljena na nov val carin. Poleg povračilnih carin je posegla po svojem najmočnejšem orožju: izvoznih omejitvah za redke zemlje, ključnih surovin za izdelavo cele vrste visokotehnoloških izdelkov, tudi orožja. Po obojestranskem višanju carin, ki so presegle 140 odstotkov, je Trump oktobra sedel za mizo s Šijem ter privolil v premirje in znižanje carinskih stopenj.

Kitajska je opustila izvozne omejitve in obljubila nakupe ameriške soje, ZDA pa so sprostile nekatere izvozne omejitve za čipe, čeprav najbolj napredni čipi za razvoj umetne inteligence še vedno niso na voljo Kitajski. Ši v nova pogajanja vstopa z močno pozicijo, saj se je skoraj monopolni nadzor nad proizvodno verigo redkih zemelj in magnetov izkazal ne le za nišno industrijsko prednost, ampak za pomemben geostrateški vzvod v času, ko ZDA porabljajo velike količine orožja v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, ponovnega oboroževanja Evrope ter rastočega povpraševanja po baterijah, čipih in zabavni elektroniki. Vse našteto za delovanje potrebuje kitajske redke zemlje.

Carine še vedno visoke

Carine kljub premirju ostajajo povišane. Po podatkih inštituta za mednarodno ekonomijo Peterson efektivna ameriška carinska stopnja na kitajski uvoz znaša 47,5 odstotka, kitajska na ameriški pa 31,9 odstotka. Pred lansko zaostritvijo se je ta stopnja gibala okrog 20 odstotkov.

Visoke carine ostajajo, čeprav je ameriško vrhovno sodišče februarja razveljavilo Trumpove recipročne carine, ki so veljale za celoten uvoz v ZDA in temeljile na zakonu o izrednih pooblastilih. Po razveljavitvi je administracija sprožila vrsto novih trgovinskih preiskav in ponovno uvedla univerzalno 10-odstotno stopnjo z drugačno pravno podlago, a je konec prejšnjega tedna ameriško sodišče za mednarodno trgovino razveljavilo tudi ta ukrep.

Trumpov drugi carinski salvo je sicer znižal ameriški trgovinski primanjkljaj s Kitajsko, a ni načel kitajskega izvoza, saj je globalni trgovinski presežek Kitajske v 2025 prvič doslej presegel tisoč milijard dolarjev (850 milijard evrov); znašal je rekordnih 1.190 milijard dolarjev (dobrih tisoč milijard evrov). Čeprav je bil izvoz v ZDA nižji zaradi carin, je Kitajska ta izpad več kot nadomestila z izvozom v druge regije, zlasti jugovzhodno Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko.

Kitajska je od prve trgovinske vojne pospešeno vlagala v lastno proizvodnjo čipov, da zmanjša odvisnost od zahodnih ponudnikov, kot je vodilna Nvidia, poleg naložb v robotiko in umetno inteligenco.

Soja in letala

Trumpova administracija si prizadeva za vzpostavitev trgovinskega odbora (board of trade, angl.), ki bi kot bilateralni organ bdel nad trgovino nestrateškega blaga med državama, in vzporednega odbora za naložbe, je novinarjem povedala predstavnica Bele hiše Anna Kelly. “Američani lahko pričakujejo, da bo predsednik v imenu naše države sklenil več dobrih dogovorov,” je dejala po poročanju Bloomberga.

ZDA si v pogajanjih s Kitajsko že vrsto let prizadevajo, da bi Peking kupil več ameriške soje in drugih kmetijskih proizvodov ter letal in letalskih delov, kar bi podprlo ti ključni izvozni industriji v ZDA.

Toda medtem Kitajska, največja uvoznica soje na svetu, pospešuje nakupe iz največje svetovne izvoznice, Brazilije. Brazilski pridelovalci namreč nudijo nižje cene kot ameriški, poleg tega je na Kitajskem v veljavi nižja carinska stopnja za brazilsko sojo (tri odstotke) kot za ameriško (13 odstotkov). Nakupe ameriške soje v skladu z dogovorom z ZDA sicer opravljajo državna agroživilska podjetja, a je obseg teh nakupov “omejen in zadostuje le za ohranjanje pozitivnega političnega vzdušja pred srečanjem voditeljev obeh držav,” je za Reuters dejal Dan Wang, direktor za Kitajsko pri svetovalni družbi Eurasia Group.

Na področju letal že dlje časa potekajo pogajanja o kitajskem nakupu več sto Boeingovih letal, kar bi bila velika vrnitev ameriškega proizvajalca na hitro rastoč trg po skoraj desetletju. Čeprav so nekoč kitajske letalske družbe precej enakomerno kupovale pri Boeingu in evropskem tekmecu Airbusu, je v zadnjih letih zaradi Boeingovih težav s kakovostjo in trgovinskih sporov z ZDA Airbus povedel in trenutno pomeni več kot polovico obratujoče flote v državi. V duopol se vmešava tudi državni izdelovalec letal Comac, ki počasi pridobiva večja naročila domačih letalskih družb.

Iran in Tajvan

Eno ključnih vprašanj bo tudi vojna na Bližnjem vzhodu, zaradi katere se je srečanje zamaknilo z marca na maj. Kitajska je daleč največja uvoznica sankcionirane iranske nafte, ZDA pa so zaradi teh nakupov po začetku ameriško-izraelske vojne proti Iranu sankcionirale tudi nekaj kitajskih podjetij. Na seznamu sankcij so se znašla tudi kitajska podjetja, ki naj bi Iranu nudila dostop do satelitskih posnetkov in s tem iranski vojski omogočila napade na ameriške tarče v regiji.

Vojna je zaradi zaprtja Hormuške ožine povzročila dobavni in cenovni šok na globalnem naftnem trgu. Tudi v ZDA, ki so največja proizvajalka nafte na svetu, je cena bencina na črpalkah poskočila, kar povzroča preglavice Trumpu pred kongresnimi volitvami novembra letos. Medtem Kitajska, ki sicer velik del nafte uvozi iz Perzijskega zaliva, ni v takšni krizi, saj ima v veliki meri elektrificiran promet, velike strateške rezerve in alternativne dobavitelje v Rusiji in državah osrednje Azije.

Po drugi strani Peking poziva, da ZDA prenehajo dobavljati orožje Tajvanu in naj se izrečejo proti tajvanski neodvisnosti. Washington s svojim pristopom strateške dvoumnosti (strategic ambiguity, angl.) Tajvan razume kot ločeno entiteto od Kitajske, a uradno ne priznava njegove neodvisnosti, medtem ko Kitajska otok vidi kot del svojega ozemlja.

Kot piše Politico, nekatere diplomate skrbi, da ta dolgoletna strategija temelji na preveč subtilnih retoričnih poudarkih za Trumpa, ki je znan po improviziranih izjavah. Pet diplomatov iz azijskih in evropskih držav je za medij neuradno dejalo, da bi bila za Šija velika zmaga, če bi Trumpa pripeljal do tega, da se izreče proti tajvanski neodvisnosti. Svetovalci v Beli hiši naj bi predsednika pripravljali na to, da ne spreminja politike ZDA glede Tajvana, a so njegovi javni nastopi pogosto nepredvidljivi. Trumpova administracija je v pričakovanju vrha s Šijem zadržala rekordno prodajo orožja Tajpeju, ki jo je sicer odobrila decembra.

Umetna inteligenca

Na mizi bo po navedbah ameriškega think tanka Council on Foreign Relations (CFR) tudi umetna inteligenca. Ši se je na srečanjih z Bidnom v letih 2023 in 2024 zavezal, da državi ne bosta uporabljali umetne inteligence za nadzor nad jedrskim orožjem, pogovori naj bi se nadaljevali v smeri odprtja komunikacijskega kanala glede tehnologije, kjer obe državi skušata zagotoviti strateško prednost.

Tokratna novost so skrbi o kibernetski varnosti, ki jih poraja nov model ameriškega podjetja Anthropic, imenovan Mythos. Ta zmogljivi model je po navedbah podjetja tako dober v prepoznavanju kibernetskih ranljivosti, da so se razvijalci odločili zadržati njegovo lansiranje in dostop omogočili le izbranim tehnološkim podjetjem. Trumpova administracija je ločeno zanetila spor z Anthropicom, ko je ta želel zagotovila Pentagona, da bodo upoštevane nekatere etične omejitve pri uporabi njihove umetne inteligence za vojaške namene.

Medtem ko Peking še ni uradno komentiral Mythosa, se regulatorji v ZDA, nekaterih azijskih državah in Združenem kraljestvu že ukvarjajo s potencialnimi vplivi na varnost finančnih sistemov. EU si še ni uspela zagotoviti vpogleda v delovanje Mythosa, čeprav je Evropska centralna banka (ECB) prav tako izrazila skrbi glede kibernetske varnosti bančnega sistema.

Ne kitajskim avtom na ameriških cestah

Pred srečanjem je na trnih avtomobilska industrija v ZDA, ki je ključni sektor za proizvodna delovna mesta. Skrbi jih Trumpova januarska izjava v Detroitu, središču ameriške avtoindustrije, da bi bil prihod kitajskih proizvajalcev avtomobilov v ZDA “odličen”, saj bi lahko zgradili tovarne in zaposlovali Američane. “To mi je všeč; naj pride Kitajska, naj pride Japonska,” je dejal v nagovoru detroitskemu gospodarskemu združenju.

Na hude posledice takšne poteze opozarjajo poslanci obeh političnih strank in predstavniki avtoindustrije. Pri tem združenja avtoindustrije s prstom kažejo na državno podporo, ki jo prejemajo kitajski tekmeci in jim omogoča dumpinške cene v času, ko si mnogi Američani vse težje privoščijo avto, cene bencina pa rastejo. Povprečna cena novega avta v ZDA znaša 51 tisoč dolarjev, po podatkih avtomobilističnega portala Kelley Blue Book, nekatera kitajska električna vozila pa so na trgih izven Kitajske dostopna tudi za dobrih 20 tisoč dolarjev.

Politični predstavniki opozarjajo tudi na tveganja za nacionalno varnost in skušajo okrepiti pravilo Bidnove administracije, ki kitajske električne avte prepoveduje na podlagi nacionalne varnosti zaradi potencialnega zbiranja podatkov o ameriških državljanih. V predstavniškem domu ameriškega kongresa je v obravnavi predlog zakona o tako imenovanih povezanih vozilih. “Vsako vozilo na ameriških cestah je naprava za zbiranje podatkov, ki v realnem času zajema informacije o lokaciji, gibanju, ljudeh in infrastrukturi, in ne moremo dovoliti, da bi bila kitajska vozila ali komponente del tega sistema,” sta zapisala predlagatelja zakona demokratka Debbie Dingell in republikanec John Moolenaar.

Trumpov trgovinski predstavnik Jamieson Greer je sicer aprila dejal, da pogovori o avtomobilih niso v načrtih za srečanje med Trumpom in Šijem, niti spreminjanje pravila o povezanih vozilih, poroča Reuters.

Skupna akcija

ZDA in Kitajska sta v ponedeljek oznanili uspešno izvedeno skupno akcijo na področju trgovine z drogami, saj sta pristojni agenciji za nadzor nad drogami v obeh državah razbili mrežo tihotapcev in pri tem aretirali dva kitajska in tri ameriške državljane. Gre za signal bilateralnega sodelovanja na ključnem področju pred sestankom voditeljev.

Trump je lani kot razlog za carine na kitajski uvoz navajal tako neravnovesje v trgovini s Kitajsko kot tudi vlogo Kitajske pri trgovini s prepovedano drogo fentanil, močnim sintetičnim opioidom. Ključne sestavine za izdelavo te droge izvirajo predvsem iz Kitajske, četudi jih v obliki fentanila v ZDA pretihotapijo mehiški karteli. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) fentanil pomeni okrog 60 odstotkov smrti Američanov zaradi previsokega odmerka oziroma lani več kot 40 tisoč smrti.

Pozneje letos je predvideno, da bo Ši obiskal Trumpa v Washingtonu. Nazadnje je bil kitajski predsednik v ZDA leta 2023, ko se je sestal z Bidnom, s Trumpom pa se je tam zadnjič sestal leta 2017. Tudi Trump je bil nazadnje na Kitajskem leta 2017.